Violina.com

Glasbeniki, še posebej instrumentalisti, smo pregovorno konservativni, saj se že iz rane mladosti ukvarjamo s temeljnimi znanji in veščinami znova in znova, vsak dan od vsega začetka. Na splošno lahko torej zatrdimo, da vseživljenjsko učenje ni za nas nič novega. Pa vendar se mnogi pedagogi še vedno zdrznejo pred nenehnimi izzivi, bodisi ko ravnatelji od njih terjajo digitalno pismenost, bodisi ko jih učenci ''Off the record'' seveda pobarajo, kako bi v nekem računalniškem programu postorili to ali ono.

Zaradi interdisciplinarnosti se tako učenje računalniških znanj ne more več omejevati zgolj na predmet računalništva.  Informatika v najširšem pomenu postaja vedno bolj vključena v ves šolski predmetnik, predvsem zaradi vsesplošne vpetosti v vsakdanje življenje in delo učiteljev, kakor tudi izobraževanje učencev. Izgrajevanje digitalne pismenosti se pričenja v osnovnošolskem obdobju vse bolj zgodaj. Vso breme učnega procesa še vedno sloni na temeljnih učnih zmožnostih posameznega učitelja.

Tako ne presenečajo različne agende, resolucije in reforme v izobraževalni sferi. V ospredje prihaja praktično znanje in učenje kritične uporabe digitalnih orodij s poudarkom na varni rabi in občutljivi zasebnosti. Gre za stalen in neustavljiv proces, ki pa ga bodo učitelji lahko podprli le, če bodo ustrezno opremljeni z digitalnimi zmožnostmi.[1]